Ančnikovo gradišče

Na skrbno izbranem delu tinjskega Pohorja, na 750 m visokem strmem pomolu tik nad sotesko Bistrice, severno od Jurišne vasi, leži poznoantična in zgodnjesrednjeveška utrjena postojanka, poimenovana Ančnikovo gradišče. Kljub visoki legi in odmaknjenosti od naselij je gradišče dobro vidno z bistriškega polja in iz bližnje okolice. Poleg opazovalne in signalne funkcije je bil ta kraj izbran za pribežališče ravninskega prebivalstva, ki mu je v času preseljevanja ljudstev grozila nevarnost.

Razgled sega proti Panonski nižini na vzhodu in hribovitih mejah celjske kotline na jugu ter še mnogo dlje. Zanimivo je, da lahko iz bližnje okolice ali iz samega gradišča vidimo ostale poznoantične postojanke: Svete gore, Rifnik, Gradec pri Prapretnem, Zbelovsko goro, Tinje nad Loko pri Žusmu in druge.

Kaj so odkrili arheologi?

Ančnikovo gradišče je kopaste oblike in na vzhodnem in severovzhodnem delu naravno zavarovano s prepadno steno, ostali del pa je utrjen z masivnim obzidjem. Zahodni del tega obzidja je bil leta nazaj še viden tudi nad površino v višini nekaj metrov, a ga je strojno zravnal in uničil tedanji lastnik zemljišča. Kmalu po tem, leta 1986, so se tukaj začela arheološka izkopavanja, nato pa so prerasla v sistematično vsakoletno raziskovanje vse do pred nekaj let.

Življenje na Ančnikovem gradišču

Kljub temu da gre za utrdbo oziroma refugij okoliškega prebivalstva nam izsledki raziskav nakazujejo, da so takratni ljudje na tem prostoru morali med drugim tudi trajno živeti. Lega stanovanjskega dela naselbine je bila premišljeno izbrana ob južnem in severnem delu obzidja, kjer so arheologi odkrili ostaline zidanih in lesenih objektov. Številne najdbe pričajo o živinorejski panogi, velika količina najdene žlindre, bronastih ter svinčenih in železnih izdelkov pa nam daje vedeti, da so se prebivalci ukvarjali tudi s kovaštvom in izdelovanjem kovinskih predmetov. Prava redkost sta umetelno izdelani predrti okrasni jagodi iz raznobarvne steklene mase in jagoda iz temne steklene mase. Dve najdbi pa sta še posebej razveseljivi: bronasta kipca Merkurja in Apolona, ki predstavljata pomembno materialno in duhovno sled ter dokazujeta trdoživost poganstva v teh krajih.

Bogato ljudsko izročilo

Na Ančnikovem gradišču in v njegovi okolici domuje bogato ustno izročilo, na tem delu Pohorja je celo eno izmed najbolj pestrih. Med domačini še živi pripoved o gradu Kozirep in vitezu Juriču, ki naj bi bil nekoč lastnik gradu. Tod še dandanes bajajo o zakladih, saj so ljudje prepričani, da straži zaklad velika zelena kača z zlato krono in gorje tistemu, ki se ji približa. Na samem pomolu gradišča so prepadne skale, v njih so železna vrata, ki so se menda nedolgo nazaj videla celo iz Bistrice in vodijo do zaklada naravnost v Bistriški grad. Še danes je živa tudi zgodba o divji jagi – v svojih pohorskih bajkah jo lepo opisuje Jože Tomažič.

Kako do Ančnikovega gradišča?

Dostop do Ančnikovega gradišča je možen iz več smeri. Najlažji je dostop po avtomobilski cesti iz Slovenske Bistrice na Veliko Tinje, kjer se nekoliko prej odcepimo za Turiško in Jurišno vas. Na koncu Jurišne vasi, pri kmetu Plečku, lahko parkiramo avto in se odpravimo naprej peš po makadamski cesti, ki nas bo pripeljala naravnost na gradišče. Ena izmed poti vodi iz Urha, mimo naselja vikendov do gozdne steze, ki se priključi na makadamsko pot do gradišča. Najlepša pot naravnost do gradišča seveda vodi po gozdni stezi iz Bistriškega vintgarja.


EU